Roman Cerne
reincarnation

Ali reinkarnacija obstaja?

Verjeti v reinkarnacijo ali ne je stvar pogleda vsakega posameznika na življenje. Z regresijo se prebudijo določene plasti naše psihe, ki bi jih lahko imenovali »spominske sledi prejšnjih življenj«. Regresijsko »potovanje v preteklost« nas pripelje do pravzorcev karme, ki zaznamuje krajša ali daljša obdobja našega sedanjega življenja. Z regresijo v prejšnja življenja posamezniku omogočamo prepoznavanje vzrokov lastne usode in vpogled v celostno dogajanje, povezano s sedanjimi življenjskimi okoliščinami.

S številnimi regresijami, ki sem jih bil deležen najprej sam, kasneje pa kot regresoterapevt lahko glede na pridobljene izkušnje in spoznanja rečem, da posamezna življenja tvorijo neprekinjeno verigo /mrežo/ številnih utelešenj vsakega posameznika. Zame torej reinkarnacija predstavlja zavedanje in globok uvid v globlje resnice življenja. Ne gre za to ali verjeti v reinkarnacijo ali ne, ampak za notranje vedenje, da to tako enostavno je. Pri tem smatram, da pomembno vlogo igrajo zaupanje v življenje, brezpogojna ljubezen in neškodovanje drugim na poti življenja.

Kdo sem, kaj sem in zakaj sem so bila temeljna vprašanja, ki sem si ji zastavljal intenzivneje po dopolnjenem 30 letu življenja. Globoka notranja praznina v obdobju med 35 in 45 letom življenja me je vodila naprej, da sem začel raziskovati sedanje življenje na nekoliko drugačen in bolj poglobljen način. Materialni svet in dokaj lagodno življenje me ni več izpolnjevalo, zato sem začel pot iskanja in spoznavanja sebe. Študij grafologije mi je prvi omogočil pot globljih samo-spoznanj. Najprej sem spoznaval globine samega sebe, potem pa skozi študij pisav tudi številne druge ljudi, ki so takrat vstopili na pot mojega življenja. Vsaka pisava je namreč unikatna in izraža neponovljivost vsakega posameznika.

Na študiju grafologije sem spoznal dr. Andreja Zagheta, tržaškega psihologa, psihoterapevta in grafologa, pri katerem sem pred desetletjem opravil prve regresije. Skozi te izkušnje sem spoznal, da je reinkarnacija dejansko prisotna pri vsakem novem posameznikovem utelešenju. Skozi številne regresije sem prišel do spoznanja, da se nobena stvar v sedanjem življenju ne zgodi slučajno. Osnova tega spoznanja temelji na zakonu setve in žetve oziroma zakonu vzroka in posledice in pomeni, da se nam naša dejanja iz preteklih življenj vračajo v sedanje življenje kot karma. In ker se nič ne zgodi slučajno sta kasneje v moje življenje morala vstopiti tudi Vili Ravnjak in Jan Erik Sigdell, ki sta mi omogočila pridobiti dodatna duhovna znanja in znanje iz področja regresoterapije. Še posebej Vili Ravnjak je pomembno zaznamoval mojo življenjsko pot in pot regresoterapevta. Izjemno tenkočutno me je usmerjal na tej poti in z menoj delil številne dolgoletne izkušnje, zaradi katerih sem lahko zelo dobro napredoval tudi kot terapevt. Regresija je tako postala moj način življenja in eno od poslanstev v tem obdobju življenja. Prav skozi spoznavanje sebe sem z regresijo naredil ključne korake, da zaživim življenje v miru, sočutju, resnici, svobodi in modrosti. Z regresijo sem torej dosegel notranjo osvoboditev in postal nevezan, ter sprejel spremembo kot edino stalnico v življenju. V tem obdobju se mi je poglobila tudi intuicija.

Duša se vedno utelesi prostovoljno in z namenom, da se nauči ljubiti. Ta ljubezen naj bi bila brezpogojna, da bi duša začutila enost Stvarstva. Žal pa se mi zdita besedi LJUBEZEN in BOG iz mojega pogleda na življenje najbolj zlorabljeni besedi skozi celotno zgodovino človeštva. V naši zahodni civilizaciji se zelo malo govori o tem, da si vsaka duša pred utelešenjem izbere in naredi načrt svoje poti življenja. Izberemo si starše, brate, sestre, prijatelje, sodelavce, pa tudi okolje kjer se bomo utelesili … Izberemo pa si tudi učitelje, ki nam bodo dali karmične lekcije. To pomeni, da so številne težke preizkušnje na naši poti že v naprej determinirane in določene. Na ta način duša napreduje na svoji duhovni spirali osebnostne rasti.

Žal samo skozi težke preizkušnje na Zemlji lahko osebnostno rastemo in se razvijamo kot duhovna bitja. Na tej poti ključno vlogo igra absolutna ljubezen. Dojemanje brezpogojne ljubezni in njeno tolmačenje na Zemlji si večina med nami tolmači nekoliko drugače, zato predstavlja živeti absolutno ljubezen na Zemlji zelo težko preizkušnjo. Kadar v tem pogrešimo ustvarimo krog karme. Medosebni odnosi, tako partnerski in družinski, kakor tudi odnosi v službi in okolju kjer živimo so en sam preizkus, na kakšen način bomo živeli ljubezen na Zemlji. Seveda se moramo takrat, ko to zahtevajo okoliščine postaviti za sebe in ne dovoliti, da bi kdorkoli teptal naše dostojanstvo, ter nam škodoval.

Reinkarniramo se zato, da bi se naučili ljubiti. LJUBEZEN JE PREPOZNANJE SAMEGA SEBE V DRUGEM IN SPOZNANJE, DA SMO VSI ENO; PRAVA LJUBEZEN MORA BITI BREZPOGOJNA. Ljubezen je vredna le toliko, kolikor jo izražamo in pokažemo. Ljubezen lahko raste in preživi samo v izmenjavi sprejemanja in dajanja, ter predstavlja hrano za našo dušo. Ljubezni dolgoročno ne moreš dobiti več, kot jo daš. Kdor ne more dajati ljubezni, ker noče ali ne upa, je dolgoročno tudi ne bo dobil. Ko odhajaš iz sveta sta, po smrti zastavljeni naslednji vprašanji, ki ju je v svoji knjigi zapisal Jan Erik Sigdell: V KOLIKŠNI MERI SI ŽIVEL LJUBEZEN? KJE SI V LJUBEZNI ZATAJIL?

Zakon karme pojasni, da se nobena stvar v sedanjem življenju ne zgodi slučajno. Osnova tega spoznanja temelji na zakonu setve in žetve oziroma zakonu vzroka in posledice in pomeni, da se nam naša dejanja iz preteklih življenj vračajo v sedanje življenje kot karma. Življenje, ki ga živimo danes torej predstavlja preplet več preteklih življenj, v katerem smo deležni potrebnih lekcij, ki so zapisane na nivoju naše duše, da jih izkusimo. Skozi večje število regresij posamezniku pomagamo graditi most med zavestjo in nezavednim in mu omogočamo spoznavati zemljevid njegove lastne karme. Vsaka nova regresija pogosto prinese globlji in popolnejši vpogled v karmo. Prepoznavanje zemljevida svoje karmične mreže ima za posameznika neprecenljivo psihično vrednost.

Ko nezavedne vsebine iz podzavesti v toku regresije postanejo ozaveščene, se razširi pogled posameznika na življenje in pride do »razsvetljenskega uvida«. Skozi pridobljena samo-spoznanja v toku regresije se regresirancu odpre drugačen pogled nase in na življenjske okoliščine. Zato lahko rečemo, da regresija deluje katarzično. Očiščenje in prerojenje, ki se zgodi z uvidom v situacije pomaga posameznikom ozavestiti karmo, ki jo lahko potem na nek način začnejo celo preraščati. Pogosto se dogaja, da se po regresiji prej nerešljivi problemi rešijo sami od sebe, saj se je močno spremenil pogled regresiranca na situacijo.

Kljub možnosti vpogleda v pretekla življenja pa so slike oziroma zaznave, ki jih pri tem vidimo na nek način cenzurirane. Ne smemo namreč preskočiti kakšne karmične lekcije v tem življenju, ki je potrebna za naš duhovni razvoj, zato je na nek način regresija tudi selektivna – vidimo oziroma zaznamo le tisto, kar nam je dovoljeno. Priporočljiv čas za izvajanje regresije je obdobje, ko je določena pot življenja že za nami. Takrat so že pridobljene določene življenjske izkušnje in z regresijo tako lahko pridemo do globljih vpogledov v resnice življenja. V večini primerov načeloma nihče ne pride na regresijo prezgodaj. Vsaka uspešno izvedena regresija je opravljena z »božjim privoljenjem« višje inteligence. Za tiste, ki na regresijo še niso pripravljeni, se vrata v kraljestvo podzavesti ne odprejo.

Razvoj in preseganje odnosa do karme bi lahko opisali v treh stopnjah našega notranjega osebnostnega dozorevanja na poti življenja:

1. stopnjo odnosa do karme izražajo besede:

DRUGI SO KRIVI ZA MOJE TEŽAVE.

2. stopnjo odnosa do karme izražajo besede:

ZA VSE SEM KRIV SAM.

3. stopnjo odnosa do karme izražajo besede:

VSE JE TAKO, KOT MORA BITI.

Šele ko v našem notranjem razvoju prispemo do tretje stopnje, pridemo do možnosti, da začnemo presegati karmo. Takrat namreč nismo vezani več niti na pozitivne niti na negativne aspekte življenja. Ko smo se sposobni življenju prepustiti na način, kot bi nas nosil tok reke, smo na dobri poti, da sledimo življenjsko pot, ki je zapisana na nivoju naše duše. Tako kot reka na svoji poti, tudi mi mehko zaobidemo vse ovire in zapreke na naši poti in se odgovorno prepustimo toku življenja. Naj ob tem dodam, da smo za marsikaj, kar se nam dogaja v življenju krivi sami, nekaj pa na tej poti prispeva tudi okolje. Pomembno je vedeti, da je današnji človek rezultat vseh prejšnjih življenj, vendar v različnih življenjskih obdobjih nanj vplivajo različna pretekla življenja. Razsvetljenja na poti življenja predstavljajo številni notranji uvidi in skozi regresijo so ti uvidi lahko zelo globoki.

Nehipnotična regresija predstavlja zelo močno metodo za pospeševanje osebnostne rasti. Preteklost namreč odkrivamo zato, da bi se je osvobodili, ter da ne bi več določala naše sedanjosti in vplivala na prihodnost. Zato lahko rečemo, da je razbremenitev in preseganje karme prvi namen regresije. Seveda pa odkritje prejšnjih življenj in principov, kako se reinkarniramo in kako deluje karma še ne zagotavlja končnega razsvetljenja in osvobojenja. Priporočilo vsem, ki želijo stopiti na pot preseganja karme je, da začnejo živeti življenje na način, ko ne škodujejo ne sebi ne drugim. Neškodovanje velja tako za dejanja, kot za naše besede in misli. Poleg karme našega življenja, ki jo dojemamo skozi um in misli obstaja tudi karma telesa, ki se odraža skozi večjo ali manjšo stopnjo našega zdravja. Obstajajo pa tudi karme družin, mest, držav, narodov …

UBOJ LJUBEZNI PREDSTAVLJA NAJVEČJI KARMIČNI PREKRŠEK! Uboj ljubezni v preteklosti je pogosto vzrok za čustveno in karmično zahtevno pot sedanjega življenja. Da bi uboj ljubezni lahko bolje razumeli, sem pripravil nekaj primerov iz svoje regresijske prakse.

Prvi primer predstavlja bogato življenje francoskega plemiča, ki je bil izredno priljubljen med ljudmi; na polna pljuča je živel svoje življenje; imel je družino, čudovito ženo, otroke; bil je milosten tudi do ubogih; vendar pa si je zaradi naveličanosti privoščil tudi ljubice, saj mu ni bilo potrebno delati, ker je živel od bogate očetove rente; imeti ljubico poleg žene pomeni ljubezenski trikotnik; prešuštvo pa predstavlja uboj ljubezni, čeprav naj naglasim, da je tedanja družba to dopuščala. Karmična posledica je bila, da je moral regresiranec v tem življenju živeti sam, brez družine; poleg tega nikakor ni mogel obdržati stalnega partnerja ali moža, čeprav regresirančevo upanje še ni ugasnilo …

Drugi primer predstavlja mladega moškega, ki si vzame žensko proti njeni volji – gre za posilstvo, ki predstavlja uboj ljubezni. Mladenič se takoj zave svoje napake in jo ozavesti. Celo življenje se v duši zaveda, da je bila to velika napaka, zato življenje posveti služenju ljudem; deluje kot zdravilec in kasneje modrec; celo življenje pomaga ljudem, saj želi odslužiti napako; v življenju naredi velik duhovni napredek … Ampak karma je nastala, kljub zavedanju in ko odpreva drugo življenje, mora doživeti izkušnjo žrtve in biti posiljen; zgodi se le enkrat, vendar mora skozi te občutke v nekem drugem času in drugi deželi … Karma je sedaj izravnana, duša se zaveda, da tega ne sme storiti nikoli več… Kdor je spolno zlorabljen v sedanjem življenju je zagotovo nekoč storil enak prekršek in mora skozi občutenja takratne žrtve …

Tretji je primer mladega moškega, ki zaradi nepravega stanu ni primeren za kraljevo hčerko in se dogaja pred stoletji na nekem dvoru. Ker je ambiciozen in pohlepen s spretno spletko ubije kralja, ter se da okronati za prestolonaslednika, kjer nato vlada z njegovo hčerko. Umor je eden večjih karmičnih prekrškov in prav tako predstavlja uboj ljubezni. V sedanjem življenju mu je umorjeni kralj oče, s katerim ima izjemno slab medosebni odnos, kjer prevladuje tudi nezaupanje in odsotnost kakršne koli ljubezni v odnosu. Oče in sin sta si kot tujca zaradi nezavednega dejanja v daljni preteklosti …

Naslednji primer predstavlja fizično nasilje nad partnerjem in prav tako pomeni uboj ljubezni. Še posebej hudo obliko uboja ljubezni pa predstavlja fizično nasilje nad nosečo žensko, saj je v tem primeru prizadeta tudi še ne rojena duša otroka. Ta se običajno še dolgo po utelešenju čuti nezaželena in nesprejeta in potrebuje ogromno časa, da se je pripravljena sprejeti …

Še en primer hudega karmičnega prekrška uboja ljubezni predstavlja trgovina z ljudmi in siljenje v prostitucijo, ki ga bo duša storilca morala občutiti nekoč na lastni koži. Očiščenje od takega prekrška je pogosto povezano s kakšno dolgotrajno boleznijo, ki predstavlja karmično obliko čiščenja »preteklih grehov« …

Načrtovani abortusi prav tako predstavljajo primer uboja ljubezni …

Še en primer uboja ljubezni, ki je zelo značilen za današnji čas predstavljajo starši, ki plačujejo preživnine za otroke, nimajo pa nobenih stikov z njimi. Na ta način je na dušnem nivoju otroka storjen uboj ljubezni, čeprav je iz finančnega vidika preživnina plačana in bosta sodišče in CSD v tem pogledu brez pripomb …

BREZPOGOJNA LJUBEZEN bi bila idealen način življenja, kjer bi lahko presegali karmo. Žal so na tak način sposobni živeti zelo redki prebujeni posamezniki, saj materialni način življenja, ki je vpet v pore zahodne družbe to preprečuje. Šele ko dodobra spoznamo sebe in se sprejmemo z vsemi napakami, smo sposobni sprejeti in imeti radi tudi druge.

Napačne vzorce ljubezni, ki smo jih prevzeli od svojih staršev, moramo najprej ozavestiti in preseči, da bi lahko poskusili zaživeti brezpogojno ljubezen. V času, v katerem živimo, smo priča številnim ločitvam partnerskih zvez, ki imajo vedno karmično ozadje. In ob ločitvah se prav tako dogaja uboj ljubezni. Kadar so pri tem udeleženi tudi otroci je ta krog še večji. Zelo pomembno je torej, na kakšen način poteka postopek ločitve – dokaj umirjeno ali zelo umazano in dramatično; tudi tukaj se ustvarja nova karma.

Zaradi hitrega tempa današnjega načina življenja v toku enega utelešenja izkusimo večje število življenjskih prelomnic in čustvenih viharjev, kot so jih doživeli naši predniki. Na ta način nam je na eni strani sicer omogočen »pospešen razvoj duše«, po drugi strani pa se ustvarja nova karma. V zadnjem času se kot regresoterapevt srečujem s številnimi ljudmi, ki prihajajo na regresijo ravno zaradi težav v partnerskih in medosebnih odnosih. To sta tudi področji, ki sta mi zelo blizu in sovpadata z mojo prehojeno potjo in karmo sedanjega življenja.

Regresija torej predstavlja globok poseg na nivoju duše. Ker je regresija mentalno in čustveno pogosto boleč proces globokega notranjega čiščenja, je pri terapevtskem delu jok zelo zaželen, saj prav solze omogočajo čiščenje na nivoju duše. Pri tem se mi zdi pomembno, da odkrijemo povezave med sedanjim življenjem in preteklostjo, da bi se jih osvobodili in svobodneje zaživeli. Na ta način posamezniki pridejo do globljih vpogledov v razumevanje lastnega življenja.

Kot regresoterapevtu mi največje spoznanje in modrost zadnjih let predstavlja dejstvo, da se nobena stvar v življenju ne zgodi slučajno. V Vesolju se vse stvari dogajajo z matematično natančnostjo in nihče ne trpi brez vzroka. Zato življenje vidim kot karmično lekcijo, ki si jo je vsak posameznik napisal sam pred svojim utelešenjem. Žal se ob utelešenju zgodi »amnezija spomina«, da nato kot duša lahko izkušamo lekcije, ki smo si jih zadali za novo pot življenja.

Pomembno spoznanje pa mi predstavlja tudi zavedanje, da je sprememba edina stalnica v življenju in prej ko jo sprejmemo, lažje bomo živeli brez pričakovanj in se življenju prepustili kot toku reke, da nas pelje po poti, ki smo si jo zamislili kot duša, preden smo se utelesili. Številne regresije so mi prinesle nova in nova razmišljanja in na ta način sem prišel do višjih in globljih resnic življenja, ki jih poskušam živeti v svojem vsakdanjem življenju. Regresija mi je osebno tudi omogočila preseči karmični vzorec mojega dosedanjega življenja in me je pripeljala na novo pot življenja, na nov začetek. Zakon vzroka in posledice sem na nek način presegel in sprejel življenje takšno, kot se mi ponuja - torej nevtralno. Prepuščam se toku reke, da me pelje tja, kamor moram v tokratnem utelešenju priti. Ni več strahov, večinoma je prisotno samo še zaupanje v življenje, ki ga prinaša notranja nevezanost na materialni svet.

Ni torej pomembno, kaj se ti zgodi v življenju, ampak kaj se boš naučil iz vsake posamezne lekcije. Najpomembnejša so torej spoznanja, do katerih si kot posameznik moral priti na svoji poti. In na tej poti ni prostora za zamere, jezo, zavist, sovraštvo, strahove in odsotnost brezpogojne ljubezni … Lekcij brezpogojne ljubezni, katerih še nismo osvojili, pridejo na vrsto v novih inkarnacijah.

 

 

Del razmišljanj o reinkarnaciji sem črpal iz knjige Smaragdna Pot avtorja Vilija Ravnjaka, odnos do karme je zapis iz predavanj Duhovne šole Vilija Ravnjaka, nauki o brezpogojni ljubezni pa so povzeti po knjigi Regresija v pretekla življenja avtorja Jana Erika Sigdella.

contact

+ 386 31 616 006

roman.cerne1965@gmail.com