Kaj je regresoterapija?

Regresija z regresoterapijo je duhovna tehnika, ki nam omogoča spoznati sebe na nekoliko drugačen način. Sprejeti sebe in oprostiti sebi predstavlja pomembno fazo procesa dela na sebi. Ko se lahko sprejmemo v celoti in si oprostimo za »napake«, ki smo jih storili na prehojeni poti življenja, se prične zmanjševati močno bolečinsko jedro, ki je prisotno v vsakem posamezniku. Da bi se bolečinsko jedro lahko zmanjšalo in da bi
prišlo do notranje osvoboditve pa je bistveno podoživljanje čustev, ki so nastala v travmatičnem dogodku. Ne moremo se namreč osvoboditi nečesa, česar ne poznamo. Pri tem je pomembno, da odkrijemo povezave med sedanjim življenjem in preteklostjo, da bi se je osvobodili in svobodneje zaživeli. Na ta način posamezniki pridobijo globlje vpoglede v razumevanje lastnega življenja. Med regresijo regresiranci tudi prepoznajo osebe,
s katerimi jih veže karmični konflikt iz prejšnjih življenj. Sprava s prepoznanimi dušami ima še dodatno osvobajajoč učinek.

Regresoterapija predstavlja globinski poseg na nivoju duše, kjer prihaja do psihičnega, fizičnega, čustvenega in duhovnega procesa notranjega čiščenja. Duhovno zdravljenje poteka sinhrono na nivoju duše in je izjemno globok ter subtilen proces, na katerega nimamo zavestnega vpliva. Zgodi se, ko smo za to duhovno pripravljeni. Regresija z regresoterapijo je potovanje v neznano območje podzavesti, kjer je priporočljivo, da se mu čim bolj prepustimo. Na ta način bomo dosegli številne notranje uvide, se razbremenili starih čustvenih vozlov, vzorcev, zamer, strahov, ter zelo verjetno precej spremenili pogled na življenje in smrt ter namen našega bivanja.

 

Ali reinkarnacija obstaja?

Verjeti v reinkarnacijo ali ne je stvar pogleda vsakega posameznika na življenje. S številnimi regresijami,
ki sem jih bil deležen najprej sam, kasneje pa kot regresoterapevt lahko glede na številne pridobljene izkušnje in spoznanja rečem, da posamezna življenja tvorijo neprekinjeno mrežo neštetih dušnih utelešenj vsakega posameznika. Zame reinkarnacija predstavlja zavedanje o globljih resnicah življenja. Ne gre za to ali verjeti v reinkarnacijo ali ne, pač pa za notranje vedenje, da to tako enostavno je. Pri tem smatram, da pomembno vlogo igrata zaupanje v življenje in brezpogojna ljubezen. »Ne stori drugim tistega, kar ne bi želel da se zgodi tebi« pomeni živeti življenje v praksi na način, ko drugim ne škodujemo.

 

Zakaj se utelešamo znova in znova?

Duša se vedno znova utelesi z namenom, da se nauči brezpogojne ljubezni. Pred vsakim ponovnim utelešenjem sprejme matematično natančen načrt naslednje življenjske poti, ki je shranjen kot neviden energijski karmični zapis okrog posameznikovega fizičnega telesa in določa okoliščine, v katerih bo udeležen v naslednjem bivanju na Zemlji. Na ta način vnaprej izberemo starše, brate, sestre, partnerje, otroke, prijatelje, sodelavce in podobno, pa tudi okolje kjer se bomo utelesili. Izberemo si torej učitelje, ki nam bodo dali karmične lekcije, tudi tiste ob katerih bomo čustveno močno trpeli. To pomeni, da so številne težke preizkušnje na naši poti že v naprej predvidene in določene, saj ravno skozi težke čustvene izkušnje na Zemlji lahko osebnostno napredujemo in se razvijamo kot duhovna bitja.

Medosebni odnosi, tako partnerski in družinski, kakor tudi odnosi v službi in okolju kjer živimo so le preizkus, na kakšen način bomo v praksi živeli absolutno ljubezen na Zemlji. Na drugi strani pa vse vojne, nasilje, sovraštvo, manipuliranje, zamere, izkoriščanje drugih, raznovrstne zlorabe in podobno kažejo na odsotnost razumevanja, kako živeti temeljne vrednote brezpogojne ljubezni, miru, sočutja, resnice, svobode in modrosti.

 

Zakaj je pomembno, da spoznamo in sprejmemo sebe ter svojo pot?

Pri našem bivanju na Zemlji, kjer igramo v naprej določeno vlogo je pomembno, da čim večkrat prisluhnemo šepetu duše, našemu notranjemu glasu, ki nas skuša usmerjati skozi intuitivne zaznave na poti življenjskih preizkušenj. Takrat, ko to narekujejo okoliščine je zelo pomembno, da se postavimo zase in ne dovolimo, da bi kdorkoli teptal naše dostojanstvo, ter nam škodoval. Brezpogojna ljubezen se najprej začne z ljubeznijo do sebe in predstavlja hrano za našo dušo. Šele ko v celoti sprejmemo sebe takšne kot smo, ne glede na okoliščine v katerih se nahajamo na naši karmični poti, lahko potem skušamo sprejeti in razumeti tudi druge ljudi. Vsak izmed nas mora prehoditi sebi lastno pot, ki nas bo obogatila za nove izkušnje in spoznanja.

 

Kako skozi regresijo spoznavamo lastno karmo?

Kadar ne živimo brezpogojne ljubezni ustvarimo krog karme. Zakon karme pojasni, zakaj se nobena stvar v sedanjem življenju ne zgodi slučajno. Osnova tega spoznanja temelji na zakonu vzroka in posledice. To pomeni, da se nam naša dejanja iz preteklih življenj vračajo v sedanje življenje z matematično natančnostjo. Življenje, ki ga živimo danes namreč predstavlja preplet več preteklih življenj in v njem bomo deležni vseh potrebnih lekcij, ki so zapisane na energijskem nivoju duše. Skozi večje število regresij posamezniku pomagamo graditi most med zavestjo in nezavednim in mu na ta način omogočamo spoznavati zemljevid njegove lastne karmične mreže. Vsaka nova regresija mu pogosto prinese globlji in popolnejši vpogled v karmo. Prepoznavanje zemljevida lastne karmične mreže ima za posameznika neprecenljivo psihično vrednost, ker mu omogoča razumevanje življenja v popolnoma drugačni luči. Ko nezavedne vsebine iz podzavesti v toku regresije postanejo ozaveščene, se razširi pogled posameznika na življenje in pride do »razsvetljenskega uvida«. Skozi pridobljena samospoznanja v toku regresije se regresirancu odpre nov pogled nase in na življenjske okoliščine, zato lahko rečemo, da regresija deluje katarzično. Očiščenje in prerojenje, ki se zgodi z uvidom v situacije pomaga posameznikom ozavestiti lastno karmo. Pogosto se dogaja, da se po regresiji prej nerešljivi problemi rešijo sami od sebe, saj se je močno spremenil pogled regresiranega posameznika na situacijo. Nehipnotična regresija predstavlja zelo močno metodo za pospeševanje osebnostne rasti, zato lahko rečemo, da je razbremenitev in preseganje karme prvi namen regresije.

 

Spoznavanje principa karme in vprašanje ali lahko karmo spremenimo?

Kljub možnosti vpogleda v pretekla življenja pa so slike oziroma zaznave, ki jih pri tem vidimo in občutimo na nek način cenzurirane. Ne smemo namreč preskočiti kakšne karmične lekcije v tem življenju, ki je potrebna za naš duhovni razvoj, zato je na nek način regresija tudi selektivna – vidimo oziroma zaznamo lahko le tisto, kar nam je dovoljeno. Priporočljiv čas za izvajanje regresije je obdobje, ko je določena pot življenja že za nami. Takrat so že pridobljene določene življenjske izkušnje in z regresijo tako lahko pridemo do globljih vpogledov v razumevanje lastnega življenja. V večini primerov načeloma nihče ne pride na regresijo prezgodaj. Vsaka uspešno izvedena regresija je opravljena z »božjim privoljenjem« višje inteligence. Za tiste, ki na regresijo še niso pripravljeni, se vrata v kraljestvo podzavesti ne odpro.

Odkritje prejšnjih življenj in principov, kako se inkarniramo, ter kako deluje karma nam še ne zagotavlja končnega razsvetljenja in osvobojenja. Priporočilo vsem, ki želijo stopiti na pot preseganja karme je, da začnejo živeti življenje na način, ko ne škodujejo ne sebi ne drugim. Neškodovanje velja tako za dejanja, kot za naše besede in misli. Poleg karme našega življenja, ki jo dojemamo skozi um in misli obstaja tudi karma telesa, ki se odraža skozi večjo ali manjšo stopnjo našega zdravja. Obstajajo pa tudi karme družin, mest, držav, narodov…. Vsaka prehojena pot življenja ustvarja novo karmo.

 

Zakaj uboj ljubezni predstavlja največji karmični prekršek?

Uboj ljubezni v preteklosti je pogosto vzrok za čustveno in karmično zahtevno pot sedanjega življenja. Pri tem je potrebno razumeti, da je uboj ljubezni lahko storjen v odnosu do sebe ali v odnosu do drugih. Klasičen primer uboja ljubezni do sebe predstavlja samomor. Gre za trenutek, ko se odločimo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov skrajšati našo naravno pot življenja. V primeru takšnega spoznanja skozi regresijsko izkušnjo je zato zelo pomembna sprava s samim sabo. V regresoterapiji je potrebno brez kančka obsojanja v takšnem primeru oprostiti sebi za tovrstno izkušnjo in jo sprejeti kot duhovno rast in spoznanje na duhovni poti razvoja naše duše. Brezpogojna ljubezen se začenja z ljubeznijo do sebe in tega se premalo zavedamo. Zato je zelo pomembno, da se skušamo v celoti sprejeti takšne kot smo, v nasprotnem primeru bo znotraj nas raslo nezadovoljstvo in notranja napetost. Skušajmo prisluhniti šepetu duše in ji dovolimo, da nas vodi na nadaljnji poti življenja, kot je to počela skozi številna pretekla utelešenja. Spoznavanje sebe in sprejemanje sebe na takšen način nam bo zelo olajšalo naše zemeljsko bivanje in ga zmehčalo. Na ta način bomo lahko spremenili tudi odnos do drugih, ki jih bomo posledično razumeli v popolnoma novi dimenziji, ter z njimi zaživeli v odnosu brez pričakovanj in razočaranj. Zavejmo se in ponotranjimo, da mora vsakdo prehoditi sebi lastno pot, ki nas bo obogatila za nove izkušnje in spoznanja. Zaupajmo v življenje. Zaupajmo, da je vse tako, kot mora biti.

 

Kaj nas učijo primeri uboja ljubezni do drugih?

Posredujem še nekaj kratkih primerov uboja ljubezni do drugih iz svoje regresijske prakse. Prvi primer predstavlja bogato življenje evropskega plemiča, ki je bil izredno

priljubljen med ljudmi; na polna pljuča je živel svoje življenje; imel je družino, čudovito ženo, otroke; bil je milosten tudi do ubogih; vendar pa si je zaradi naveličanosti privoščil tudi ljubice, saj mu ni bilo potrebno delati, ker je živel od bogate očetove rente; imeti ljubico poleg žene pomeni ljubezenski trikotnik; prešuštvo pa predstavlja uboj ljubezni, čeprav naj naglasim, da je tedanja družba to dopuščala. Karmična posledica je bila, da je moral regresiranec v tem življenju živeti sam, brez družine; poleg tega nikakor ni mogel obdržati stalnega partnerja ali zakonca. Kljub stalnemu čakanju in pričakovanju regresirančevo upanje še ni ugasnilo in skozi regresijsko spoznanje lastne karme se je ta vzorec v poznih letih lahko spremenil.

Drugi primer predstavlja mladega moškega, ki si vzame žensko proti njeni volji – gre za posilstvo, ki predstavlja uboj ljubezni. Mladenič se takoj zave svoje napake in jo ozavesti. Celo življenje se v duši zaveda, da je bila to velika napaka, zato življenje posveti služenju ljudem; deluje kot zdravilec in kasneje modrec; celo življenje pomaga ljudem, saj želi odslužiti napako; v življenju naredi velik duhovni napredek. Ampak karma je nastala, kljub zavedanju in ko odpreva drugo življenje, mora doživeti izkušnjo žrtve in biti posiljen; zgodi se le enkrat, vendar mora skozi te občutke v nekem drugem času in drugi deželi. Karma je sedaj izravnana, duša se zaveda, da tega ne sme storiti nikoli več. Kdor je spolno zlorabljen v sedanjem življenju je zagotovo nekoč storil enak prekršek in mora skozi občutenja takratne žrtve.

Tretji je primer mladega moškega, ki zaradi nepravega stanu ni primeren za kraljevo hčerko in se dogaja pred stoletji na nekem dvoru. Ker je ambiciozen in pohlepen s spretno spletko ubije kralja, ter se da okronati za prestolonaslednika, kjer nato vlada z njegovo hčerko. Umor je eden večjih karmičnih prekrškov in prav tako predstavlja uboj ljubezni. V sedanjem življenju mu je umorjeni kralj oče, s katerim ima izjemno slab medosebni odnos, kjer prevladuje tudi nezaupanje in odsotnost kakršne koli ljubezni v odnosu. Oče in sin sta si kot tujca zaradi nezavednega dejanja v preteklosti.

Naslednji primer uboja ljubezni predstavlja fizično nasilje nad partnerjem. Še posebej hudo obliko uboja ljubezni pa predstavlja fizično nasilje nad nosečo žensko, saj je v tem primeru prizadeta tudi še ne rojena duša otroka. Ta se običajno še dolgo po utelešenju čuti nezaželena in nesprejeta in potrebuje ogromno časa, da se je pripravljena sprejeti.

Še en primer hudega karmičnega prekrška uboja ljubezni predstavlja trgovina z ljudmi in siljenje v prostitucijo, ki ga bo duša storilca morala občutiti nekoč na lastni koži. Očiščenje od takega prekrška je pogosto povezano s kakšno dolgotrajno boleznijo, ki predstavlja karmično obliko čiščenja »preteklih grehov«.

Načrtovani abortusi prav tako predstavljajo primer uboja ljubezni. Skoraj vedno ostanejo na energijskem nivoju prisotni nezavedni občutki krivde, ki spremljajo ženske na njihovi nadaljnji poti. Skozi regresoterapijo se lahko teh občutkov notranje osvobodijo.

Še en primer uboja ljubezni, ki je zelo značilen za današnji čas predstavljajo starši, ki plačujejo preživnine za otroke, nimajo pa nobenih stikov z njimi. Na ta način je na dušnem nivoju otroka storjen uboj ljubezni, čeprav je iz finančnega vidika preživnina plačana in bosta sodišče in CSD v tem pogledu brez pripomb.

 

Partnerska in družinska karma v današnjem času

V času, v katerem živimo, smo priča številnim ločitvam partnerskih zvez, ki imajo vedno karmično ozadje.
In ob ločitvah se prav tako dogajajo številni uboji ljubezni. Kadar so pri tem udeleženi tudi otroci je ta krog še večji. Zato je zelo pomembno, na kakšen način poteka postopek ločitve – ali dokaj umirjeno ali zelo umazano in dramatično, saj se tudi tukaj ustvarja nova karma. Zaradi hitrega tempa današnjega načina življenja v toku enega utelešenja izkusimo večje število življenjskih prelomnic in čustvenih viharjev, kot so jih doživeli naši predniki. Na ta način nam je na eni strani sicer omogočen »pospešen razvoj duše«, po drugi strani pa se ustvarja nova karma.

Kot regresoterapevt se srečujem s številnimi posamezniki, ki prihajajo na regresijo ravno zaradi težav v partnerskih, družinskih in medosebnih odnosih nasploh. To so tudi področja, ki so mi zelo blizu in sovpadajo
z mojo prehojeno potjo in karmo sedanjega življenja.

 

Odnos do sebe, občutki krivde ter spoznavanje obramb in strahov našega ega

Pri terapevtskem delu vedno znova spoznavam, da je zelo pomemben vzrok težav v današnjem življenju številnih posameznikov tudi odnos do samega sebe in s tem povezana stopnja samospoštovanja. Zato veliko pozornost posvečam osveščanju in delovanju v tej smeri. Samospoštovanje je kombinacija samozavesti - sem zmožen in spoštovanja sebe, ki predstavlja občutek lastne vrednosti. Gre za izjemno pomembno kvaliteto, ki je osnovna prvina stabilne in uspešno prilagojene osebnosti, ter predstavlja »jedro mentalnega zdravja vsakega posameznika«. Kadar smo zadovoljni sami s seboj, zmoremo zaupati v svoje sposobnosti. Tedaj smo sposobni priskočiti na pomoč, delovati v okolju in dosegati zastavljene cilje. V takšnih trenutkih čutimo, da smo ne glede na možne ovire sposobni njihovega obvladovanja; naše mišljenje nam bo pomagalo najti pot. Primerna stopnja samospoštovanja nam omogoča pot življenja, kjer bo prisotnih zelo malo obramb in strahov, ki hranijo ego.

Občutki krivde so nasprotje primerne stopnje samospoštovanja in so lahko utemeljeni, vsiljeni ali zmotni.
Stari podzavestni občutki krivde pogosto ustvarijo samo-kaznovalni vzorec – neuspeh, zavračanje pomoči, neuspešna partnerstva in podobno. Enako velja za strahove. Najpogostejši strahovi s katerimi se regresiranci soočajo v regresoterapiji so strah pred osamljenostjo, zaskrbljenostjo, prikrajšanostjo, podrejenostjo, manjvrednostjo, nesprejetostjo, ranljivostjo… Zaradi porušenega občutka notranje varnosti je potrebno občutke krivde in strahove podoživeti tako kot vsako drugo travmo in nato predati negativna čustva in fizične bolečine, da se jih regresiranci osvobodijo. Cilj regresoterapije je med drugim tudi sprava z vsemi vpletenimi v karmo posameznika, kakor tudi sprava regresiranca s samim sabo. Obtožbe, sovraštvo in negativna čustva le še bolj vežejo travme, zato naj povem, da le odpuščanje iz srca notranje osvobaja.

 

Spoznanja

Veliko spoznanje zadnjih let mi predstavlja dejstvo, da se nobena stvar v življenju ne zgodi slučajno. V Vesolju se vse stvari dogajajo z matematično natančnostjo in nihče ne trpi brez vzroka. Zato življenje vidim kot karmično lekcijo, ki jo je vsak posameznik sprejel pred ponovnim utelešenjem. Žal se je ob utelešenju zgodila »amnezija spomina«, da lahko nato kot duša izkušamo lekcije, ki smo jih sprejeli za novo pot življenja.

Sprememba je edina stalnica v življenju in prej ko jo sprejmemo, lažje bomo živeli brez pričakovanj in se življenju prepustili kot toku reke, da nas bo peljalo po poti, ki jo moramo tokrat prehoditi. Ni torej pomembno, kaj se nam zgodi v življenju, ampak kaj se bomo naučili iz vsake posamezne lekcije. Najpomembnejša so spoznanja, do katerih moramo kot posamezniki priti vsak na svoji poti življenja. In na tej poti ni prostora za zamere, jezo, zavist, sovraštvo, občutke krivde, strahove in odsotnost brezpogojne ljubezni … Lekcij brezpogojne ljubezni, ki jih še nismo osvojili pridejo na vrsto v novih inkarnacijah.

 

Kdo sem? Kaj sem? Zakaj sem?

To so bila temeljna vprašanja, ki sem si jih zastavljal že v času študija na takratni Višji šoli za socialno delo. Bolj intenzivno so se ta vprašanja začela znova pojavljati v 33. letu življenja, ko mi je umrl oče. Globoka notranja praznina v tem obdobju, ki je trajala dobro desetletje, me je vodila naprej, da sem začel raziskovati sedanje življenje na nekoliko drugačen in bolj poglobljen način. Materialni svet in dokaj lagodno življenje me ni več izpolnjevalo, zato sem začel pot iskanja in predvsem spoznavanja sebe.

Intenziven študij grafologije v tistem obdobju mi je omogočil pot globljih samo-spoznanj. Skozi študij pisav sem na nekoliko drugačen način spoznal tudi številne druge ljudi, ki so takrat vstopili na pot mojega življenja; vsaka pisava je namreč unikatna in izraža neponovljivost vsakega posameznika. Na študiju grafologije sem spoznal dr. Andreja Zagheta, tržaškega psihologa, psihoterapevta in grafologa, pri katerem sem pred poldrugim desetletjem opravil prve regresije. Skozi te izkušnje sem dokončno spoznal, da je reinkarnacija znova in znova prisotna pri vsakem ponovnem utelešenju. Temeljno spoznanje prvih regresij je bilo tudi, da se zaradi principa karme nobena stvar v življenju ne zgodi slučajno.

Zaradi »navideznih naključij« sta kasneje v moje življenje morala vstopiti tudi Vili Ravnjak in Jan Erik Sigdell, ki sta mi omogočila pridobiti dodatna duhovna znanja in poglobljeno izobraževanje iz področja regresoterapije. Še posebej Vili Ravnjak je pomembno zaznamoval mojo življenjsko pot in pot regresoterapevta. Izjemno tenkočutno me je usmerjal in z menoj delil številne dolgoletne izkušnje, zaradi katerih sem lahko zelo dobro napredoval tudi kot regresoterapevt. Regresoterapija je tako postala eno od poslanstev v sedanjem obdobju življenja. Prav skozi spoznavanje lastne karme in celostno sprejemanje sebe sem skozi številne regresije naredil ključne korake, da zaživim življenje v sočutju in veliki notranji svobodi.

 

Del razmišljanj o reinkarnaciji sem črpal iz knjige Smaragdna Pot avtorja Vilija Ravnjaka, odnos do karme je zapis iz predavanj Duhovne šole Vilija Ravnjaka, nauki o brezpogojni ljubezni pa so povzeti po knjigi Regresija v pretekla življenja avtorja Jana Erika Sigdella.